Večna zapravljivka, ljubiteljica mode, ljubiteljica kozmetike, ljubiteljica vsega lepega … Vse to sem bila še pred kratkim.
Dokler se niso začeli tisti “nosečniški” hormoni. Če vprašam druge, bi rekli, da nisem bila naporna, razen zaradi dveh stvari. Hrana mi sploh ni dišala, sovražila sem, če je kdo jedel pizzo ali hamburger … Bljaaak tega vonja nisem prenesla. Kot strastna ljubiteljica kave (drugi pravijo, da sem že zasvojena z njo) – je nisem mogla več piti. Res ne! Edina hrana, ki sem jo in jo še zdaj obožujem, so bile jaaagode. Teh sem pojedla resnično preveč, moji domači so se mi kar smilil, ker so mi hodili v trgovine iskat jagode in to tudi v mesecih kot sta december in januar. Ja, nosečnice znamo biti muhaste.
No, ni pa bila hrana edina, ki sem jo na neki način sovražila. Sovražila sem trgovine!!! Vem, ni običajno, da to reče ženska. Ampak točno tako je bilo. Sovražila sem trgovine, sovražila tisto gužvo, vrste na blagajni – vse mi je šlo na živce. Zavračala sem celo veselo nakupovanje v bližnjem Gradcu, kamor sem res rada zahajala. Z muko so me sploh dobili v kakšno trgovino. Hvala bogu, da obstaja spletno nakupovanje (kapo dol tisti osebi, ki si je to spomnila). Tako sem se izognila vsej tisti gneči in brskanju med policami ter vsej tisti živčnosti.
No, to obdobje sovraženja trgovin ni trajalo dolgo. Zdaj še z večjim veseljem in zagonom nakupujem v trgovinah, saj lahko sedaj nakupujem kar za dve. Heheh. ;)))
