Sem noseča ali imam anoreksijo?

Včasih si tako zasvojen s tem kar počneš, kar te veseli, da niti ne opaziš, da se dogajajo spremembe. In radovedneži, ki postavljajo vprašanja: A je s Katjo vse vredu? A je Katja kaj zbolela? Zakaj je kot okostnjak? Ja, moji domači so redno dobivali takšna vprašanja. 

Ampak zasvojenost z mojo telovadbo ni minila. Dokler me ni nekega dne sredi telovadbe začelo tresti, dobila sem vrtoglavico, bruhala … Ups … Nekaj ne bo vredu. Vse to se je začelo dogajati dan za dnem, kilogrami pa so bili že kar krepko pod 50 kg. Nisem upala povedati niti eni osebi, ker ja … vedela sem, da so me že vsi opozarjali na to, ampak sem trmasto bitje in zakaj bi poslušala druge? 😛 Čez par dni bi morala dobiti menstruacijo, a tudi tega ni bilo. Sklepala sem, da je to to, da zaradi moje telovadbe in hujšanja nimam menstruacije. Odločila sem se, da bom počakala do naslednjega meseca. Med tem so se začele še druge spremembe. Pot iz Zreč do Celja ki traja 15 min, ni več prišla v poštev, ker smo na vsakem ovinku morali počakati, da bi bruhala. Bila sem čisto “uničena” in nisem mogla verjeti, da te kratke poti ne zdržim. Iz postelje se niti dvigniti več nisem mogla. Takrat so bili že vsi v skrbeh. Ampak moj odgovor: “Gotovo je samo viroza! Nič mi ne more biti!”

In menstruacija? Že drugič zapored nič!!! No, takrat sem postala panična tudi sama. Obstajali sta samo dve opciji. Imam anoreksijo, ali sem noseča? Okej, priznam, pretiravala sem, ampak, … da bi bila noseča? Kar naprej mi je šlo po glavi, da še nisem pripravljena, da ne bom zmogla in da hočem v življenju še kaj narediti. Ne morem biti noseča!! Ne, ne, ne!

Ni mi preostalo drugega, kot da naredim test nosečnosti. Kaj je pokazal? Prav ničesar! Kar odleglo mi je. Toda, ker je bil Matic tako vztrajen, da nekaj ni prav, sem čez en teden ponovila vajo. Soooolze v potokih! NOSEČA SEM! Tega res nisem pričakovala. Tako hitro? Kaj naj naredim? Zmedena sem? Bom dobra mami? Milijon vprašanj in niti enega odgovora … Takoj je bilo potrebno ukrepat in iti do ginekologinje. Uuu, ta plod je pa že precej velik! Takšen je bil odgovor ginekologinje, a zamudila sem prvi pregled: nuhalno svetlino. Pomirjalo me je dejstvo, da sem še precej mlada in da po vsej verjetnosti nima biti kaj dosti narobe. Hvala bogu, je bilo tako!!!  Kako naj zdaj povem to informacijo domačim? Mislim, da sta miklavž in božič bila prava izbira, sem si rekla. Najprej je pri domačih sledil šok, ker sem sama govorila, da tako zelo hitro že ne mislim imeti otrok, nato pa pozitivno presenečenje, solze, smeh … Najbolj zanimiv je bil komentra moje babice: “No, bo vsaj jest začela.” 😛

Tudi če sem bila šokirana, tudi če sem jokala v potokih, je vsako presenečenje dobrodošlo – še toliko bolj, če je to pozitivno! In če pogledam za nazaj, ne obžalujem prav ničesar! Hvaležna sem, da sem mlada mami, da se lahko skupaj z mojo malo punčko igrava, smejiva, jočeva, skačeva, delava lumparije … Tako lepo je življenje mlade mamice!

(Visited 321 times, 1 visits today)

You may also like